Babushka boutique

Na torkovo dopoldne, tam nekje v zadnjih septembrskih izdihljajih in kakšen dober teden pred tem, da prestolnico znova preplavijo študentje, se je zgodilo nekaj prav posebnega. Na Stari trg se je namreč prikradla Babuška. Ne, ne tista, ki smo jo kot otroci odkrili v omari babice in se čudili njeni neskončnosti, ko je ob odpiranju ene, skočila ven manjša. Pa vendar ta primerjava ni čisto zanemarljiva, kajti starotrška Babuška je zrasla iz gosposvetske, ki je svoja vrata odprla že leta dva-dvanajst!

Družina Babushka butika je otvorila še eno trgovinico.

Majhna babuška je torej zrasla v večjo in danes družino sestavlja že kar nekaj članov, pravljično število sedmih članov, seveda pa ni bilo vedno tako. Ta prelomnica, nas je po tiho, a izjemno prepričljivo, zapeljala z nostalgijo in tako malo po upokojensko, sva se z Nevo namestili ob ogromen pisker kave in se spominjali časov, ko je bila Babushka zgolj ideja.

Ko s(m)o druge deklice sanjale o pevski karieri, ali pa svet vsak dan znova obvestile o našem spremenjenem poklicu v odrasli dobi, je Neva ostajala v svoji domišljiji, kjer je čas preživljala v lastni trgovini. Njeno veliko ljubezen do te želje je spodbujalo tudi raznovrstno okolje v katerem je odraščala, saj je bila vedno obdana z umetnostjo in ustvarjalnostjo, v svoje žepe je ljubeče skrila občutek za estetiko, predvsem pa tisto pristno ljubezen do unikatnosti in kvalitete. Ovita v velikanski pisan šal mi nasmejano razlaga, da jo njena vizualnost preprosto prevzema, barve ji še posebej zaiskrijo oči, inspiracijo pa v veliko košaro nabira s potovanji.

Pa vendar kljub velikim željam Babushka ni nastala čez noč. Leta so odbrzela mimo in Neva je zajadrala v popolnoma druge poklicne sfere. Zgodba bi se lahko zaključila in ljubljanske ulice ne bi nikdar doživele tistega posebnega cingljanja zvončka, ob vstopu v butik, če ne bi bile te sanje tako velike. Mešam kavo, ko opazujem Nevo, kako mi poskuša situacijo razložiti z nekaj besedami in pozorno zastrižem z ušesi, ko mirno reče:

»To je moj otrok. To ni le delo, je način življenja.«

Težko bi našli besede, ki bi se bolje prilegale v življenjepis Babushka butika. V obdobjih, ko nas invazivno preplavljajo poceni izdelki in ko lahko človek brez težav porabi nekaj ur, da izbira med tisočimi različnimi znamkami pralnih praškov, smo izgubili občutek za kvaliteto. Nekje med policami smo izgubili ljubezen do izdelkov, ki bi nas spremljali celo življenje. Babushka se zato sredi velikokrat deževne Ljubljane na vso moč trudi, da bi lahko vsak naključni ali pa zavestni obiskovalec v njej našel košček z dušo, v katerega bo imel priložnost skriti tiste težke ljubezenske solze ali pa sinje nebo popleskano z rumenim soncem.

Če torej uspete pokukati na naše bele police, tam ne boste našli zgolj materialnih dobrin, temveč za vas skrivamo tudi delo in ljubezen vložena v vsak izdelek posebej. S ponosom in radostjo lahko delimo, da Babushka podpira predvsem neodvisne izdelovalce, ki ure in ure preživijo ob vsakem izdelku. Pa vendar zavoljo dolgih uradnih ur nikoli ne popustijo pri kvaliteti, zato se na naših poličkah znajdejo skodelice vseh vzorcev in oblik, iz katerih bo kava dišala še vrsto let, pa ročno izdelan nakit, ki bo ob tebi, ko ti bo kdo v uho zašepetal tiste lepe skrivnosti, … Babushka vsak dan znova odpira svoja vrata z gorečo željo, da bi združevala lepe in kvalitetne kose, ki ti bodo življenje obarvali v nove odtenke rdeče.

To jesen te zato Babushka z odprtimi rokami vabi, da postaneš del naše velike družine, ki se vsakodnevno širi in po slovenski kokoški (pa še dlje!) plete mrežo nasmeha. Kajti včasih, ko se planeti nekako čudno poravnajo, je za srečo potrebno tako zelo malo, na primer kakšna zares pisana skodelica polna vroče kave … ;)

[klaravita]